Jutranjice, ve

Josip Osti nadaljuje pesnjenje v obliki haikuja. S to podedovano obliko vzhodnega pesnitva in duhovnosti skua brzdati svojo dosedanjo gostobesednost v slovencini, njegovem drugem pesnikem jeziku, hkrati pa ustvarjati mikrokozmose iz besed, v katerih se zrcali makrokozmos, in ohranjati vecpomenskost pesnike govorice.