Malocudnice

Proza Mihaele Hojnik je krik o zastraujoci razklanosti stvarnosti, o bivanjski odtujenosti med clovekom in naravo, med jaz in ti, med mokim in zensko. Na ta razkorak pisateljica opozarja tudi z oblikovanjem svojih zgodb. Iz realisticne pripovedi prestopa v fantasticnost in grotesknost ali jo vanju nenadoma prestavi, prizore vsakdanjika pa pripelje do absurdnosti. S tem protislovnim obratom e bolj poudari usodnost konflikta, v katerem se znajdejo vsi - moki in zenske, starci in otroci, ljudje iz minulih in sedanjih casov, naseljevalci mest in podezelja.